APDEJT.si

Nekdanji direktor FBI Kash Patel se je znašel pod plazom kritik zaradi svojega vodenja preiskave umora konservativnega aktivista Charlieja Kirka. Patel naj bi v profanem jeziku kritiziral agente FBI v zvezi z njihovim delom na primeru, ki ga je označil za "Mickey Mouse" preiskavo. Po poročilih naj bi se Patelovo neprimerno vedenje odražalo v napetih srečanjih in ostrih kritikah podrejenih. Te obtožbe so sprožile zaskrbljenost glede Patelovega vodenja in profesionalnosti znotraj FBI.

Po nepravnomočni odločbi o zaprtju odlagališča komunalnih odpadkov Uborak s strani Federalne uprave za inšpekcijske zadeve, mestne oblasti Mostar zahtevajo, da uprava JP Deponija Uborak nemudoma omogoči sprejem odpadkov. Krizni štab mesta Mostar je od Federalnega ministrstva za pravosodje zahteval mnenje o tem, ali je načrt prilagoditve zakonska podlaga za nemoteno delovanje odlagališča.

Sushila Karki je uradno prevzela funkcijo začasne premierke Nepala. Razglasila je žrtve protestov generacije Z za "mučenike" in napovedala denarno pomoč v višini 1 milijona rupij za vsako družino. Število smrtnih žrtev protestov proti korupciji se je povečalo na 72.

V Kragujevcu je protest Ujedinjenih zborov privabil le okoli petdeset ljudi, udeleženci pa so izrazili nezadovoljstvo v prostorih SNS. V Novem Sadu se je protest "Slobodo, tu smo" zaključil s koncertom v kampusu, kjer so študenti zahtevali razpis volitev.

Irska radiotelevizija RTÉ je napovedala, da se Irska ne bo udeležila Evrovizije 2026, če bo Izraelu dovoljeno tekmovati. Več drugih držav je izrazilo zaskrbljenost glede udeležbe Izraela na tekmovanju, medtem ko se avstrijska radiotelevizija ORF zavzema za udeležbo Izraela.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić se je v Bruslju sestala s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo. Medtem ko nekateri mediji poročajo, da srečanje ni bilo objavljeno na spletni strani Evropskega parlamenta in da naj bi Metsola izjavila, da ni vedela za njen prihod, drugi poudarjajo, da je bil to "odprt pogovor" in da bo SNS ostala zanesljiv partner EPP. Točnost in interpretacija dogodka se tako razlikujeta med viri.

Urad predsednice Slovenije Nataše Pirc Musar je sporočil, da niso bili uradno obveščeni o sankcijah, ki jih je uvedla vlada Republike Srbske proti predsednici in ministrici za zunanje zadeve Tanii Fajon. Predsednica Pirc Musar se je prvič odzvala na ukrepe oblasti Republike Srbske.

Donald Trump je ponovil, da namerava sprožiti preiskavo proti Georgeu Sorosu in njegovim organizacijam zaradi domnevnega financiranja protestov v Združenih državah Amerike.

Članica predsedstva BiH, Željka Cvijanović, je kritizirala odločitev slovenske vlade o uvedbi sankcij proti Miloradu Dodiku, nekdanjemu predsedniku Republike Srbske. Cvijanovićeva meni, da takšna poteza ne prispeva k reševanju kriz v BiH, ki so posledica dolgotrajnega vmešavanja tujine, kulminirajočega v enostranskem delovanju Christiana Schmidta. Izrazila je upanje, da bodo države v regiji pokazale bolj premišljen pristop.

Po tem, ko je Slovenija prepovedala vstop Miloradu Dodiku, je Republika Srbska odgovorila z recipročnim ukrepom in prepovedala vstop predsednici Slovenije Nataši Pirc Musar in ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. Urad predsednice Pirc Musar se na potezo ni posebej odzval, češ da o prepovedi še ni bil uradno obveščen. V bran Dodiku se je postavil Zmago Jelinčič.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Ogulinu opozoril na gospodarski položaj Hrvaške, ki po njegovem mnenju živi na dolg in je ponovno v minusu. Izrazil je zaskrbljenost nad tem, da evropska sredstva ne prispevajo k večji konkurenčnosti hrvaškega gospodarstva, saj se vlagajo predvsem v nadgradnjo in ne v proizvodnjo. Poudaril je tudi, da Evropska unija ni nad-država in da imajo meje svoj smisel, saj ščitijo države.

Hrvaška vlada je v Gučoj Gori v osrednji Bosni podpisala pogodbe za 286 projektov v skupni vrednosti 9,5 milijona evrov, ki so namenjeni pobudam za Hrvate v Bosni in Hercegovini. Namen pomoči je, da se Hrvatom omogoči obstoj v BiH, da jim ne bi bilo treba oditi v Evropsko unijo oziroma na Hrvaško. Sredstva naj bi pustila globoke sledi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil vse manjše potrpljenje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede vojne v Ukrajini. Čeprav ni napovedal konkretnih novih sankcij, je omenil možnost udarcev na ruske banke, naftni sektor in carine. Pri tem je poudaril, da mora Evropa aktivno sodelovati pri izvajanju takšnih ukrepov, saj je njihov problem večji od ameriškega.

Ruska ambasada v Bosni in Hercegovini je kritizirala Ministrstvo za zunanje zadeve BiH zaradi podpore Poljski glede domnevnih kršitev poljskega zračnega prostora s strani ruskih brezpilotnih letal. Ambasada je poudarila, da izjave ministrstva niso v skladu z zunanjo politiko, ki jo je odobrilo Predsedstvo BiH.

Po protestih proti korupciji, ki so strmoglavili vlado, je bila Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, prisegla kot začasna predsednica vlade Nepala. Karki je obiskala protestnike, ranjene v protestih, v bolnišnici. Oblasti so odpravile policijsko uro v Katmanduju in okolici.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu zmanjkuje potrpljenja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zagrozil je z novimi sankcijami, s katerimi bi ZDA močno udarile Rusijo. Svetoval je tudi, naj se Rusija ne približuje Poljski.

Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, Kaja Kallas, je sporočila, da Evropska unija zaključuje pripravo 19. svežnja sankcij proti Rusiji. EU je podaljšala veljavnost obstoječih protiruskih sankcij.

Komik Jerry Seinfeld je med nepričakovanim nastopom na univerzi Duke primerjal gibanje 'Svobodna Palestina' s Ku Klux Klanom, pri čemer je dejal, da je slednji celo 'malo boljši', ker je bolj 'pošten'. Seinfeld je izjavil, da gibanje 'Svobodna Palestina' ne priznava, kaj si v resnici mislijo, in da v bistvu pomeni, da jim ni všeč Judje. Njegove izjave so sprožile burne odzive in razprave.

Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.

Branislav Borenović, poslanec PDP-a v Parlamentu BiH, je objavil nov posnetek napada z biber sprejem, ki se je zgodil prejšnji teden. Poudaril je, da ne bo odnehal v prizadevanjih za razjasnitev primera in pričakuje, da bo preiskava temeljita.